Deset posamičnih slik – ena celostna umetnina
Na prvi pogled je bilo v prostoru čutiti zadržanost. Udeleženci so prihajali z vprašanji v očeh: »Ali bom zmogel? Kaj če ne znam risati? Kaj če bo moje delo najslabše?« Ta tiha negotovost je pogosto prisotna tam, kjer ustvarjalnost še ni imela prostora, da bi zaživela brez pričakovanj, brez meril in brez sodbe.
A ta dan ni šlo za ocene, primerjave ali tehnično znanje. Šlo je za nekaj mnogo bolj človeškega – za stik s svojo notranjo močjo in za sodelovanje v ustvarjalnem procesu, kjer vsak prispeva svoj unikatni delček.
Po prvih potezah s čopičem so roke postajale bolj sproščene. Pogledi so se zmehčali. Tišina je počasi prehajala v smeh, barve so začele teči čez papir, in z vsako novo potezo so padale notranje meje, ki smo si jih postavili sami. Znotraj vnaprej začrtanega okvira je vzniknila svoboda. Svoboda brez pritiska, da mora biti nekaj popolno. Svoboda, da je dovolj že to, da si – tak kot si.
Na platnu je zažarel feniks – mitska ptica, ki se v plamenih preobraža in rojeva znova. Simbol ponovnega rojstva, upanja, notranje moči in povezanosti.
Udeleženci so vsak ustvarili svoj kos slike – majhen svet zase, iskren in poln osebne energije. Ko smo jih ob koncu povezali v celoto, se je zgodilo nekaj presenetljivega.
Feniks je nastal nevede iz posameznih prispevkov, kot rezultat sodelovanja, upoštevanja dogovorov, usklajenosti in notranje predanosti vsakega člana skupine. Bil je tihi opomnik, da smo vsi del večje zgodbe. Da tudi iz pepela negotovosti, strahu ali prepričanja, da nismo dovolj »ustvarjalni«, lahko vstane nekaj mogočno lepega.
Ko so udeleženci stopili korak nazaj in v celoti zagledali skupno delo, so se na obrazih pojavili nasmehi – presenečenje, ponos, občutek dosežka. In morda tudi nekaj, kar ni bilo izrečeno: notranje spoznanje, da se v vsakem izmed nas skriva ustvarjalna moč, ki samo čaka, da ji dovolimo oživeti.
Ob straneh tega zapisa lahko vidite utrinek z delavnice – barvite trenutke ustvarjalnega procesa, detajle posameznih del in video trenutek, ko so posamezni kosi sestavljali v eno zgodbo.
Umetnostni team building ni bil le čas za barve in papir. Bil je prostor za povezovanje, raziskovanje in gradnjo zavedanja, da vsak prispevek šteje. Vsak od nas je unikatna barva v skupni sliki. In ko se združimo, lahko skupaj postanemo feniks.
Tu lahko oddaš googlu svoje mnenje o delavnici
